Spored koncerta

Borovnica, Cerkev sv. Marjete
10. 5. 2026 ob 19.30

SLOVENSKI OKTET

Umetniški vodja, Jože Vidic
Andrej Oder, Rok Ferenčak - 1. tenor
David Jagodic, Rajko Meserko - 2. tenor
Jože Vidic, Darko Vidic - bariton
Matej Voje, Miha Bole - bas

Slovenski oktet je prvič zapel leta 1951 v Slovenski filharmoniji in vse od tedaj velja za najbolj
reprezentativen slovenski moški vokalni komorni ansambel. Osnovno poslanstvo okteta je
ohranjanje in plemenitenje slovenske vokalne glasbe. Njegov repertoar je izjemno širok in raznolik,
saj ga oblikujejo skladbe od ljudskih pesmi vseh narodov do renesanse, od klasicizma in romantike
do skladb sodobnikov.
Mnogo jih je bilo napisanih ali prirejenih prav zanj. Posebno skrb oktet seveda namenja slovenski
pesmi, tako ljudski kot umetni, ki jo vedno znova s posebnim žarom predstavlja na domačih
koncertnih odrih, z veseljem pa jo ponese med rojake in ljubitelje petja po svetu. V sedmih
desetletjih delovanja se je oktet predstavil na domala vseh pomembnejših domačih in mednarodnih
koncertnih odrih.
V dosedanjem dolgem in bogatem obdobju delovanja se je zamenjalo prek 40 pevcev. Vsi so čutili
izjemno predanost in pripadnost narodu, ki so ga nosili v imenu. Nekateri od njih so bili vodilni
slovenski solisti svoje generacije in so nastopali na največjih koncertnih in opernih odrih doma in
po svetu, drugi so bogatili zven okteta s svojo ljudskostjo, neposrednostjo in toplino.
V vseh teh letih je odličnost sestava vzdrževalo in usmerjalo pet umetniških vodij: Janez Bole, dr.
Valens Vodušek, Darijan Božič, Anton Nanut in dr. Mirko Cuderman. Od leta 2008 je njegov
umetniški vodja Jože Vidic, mednarodno priznani operni in koncertni solist, prvak Slovenskega
narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana.
Slovenski oktet od nekdaj predstavlja vzor in motivacijo mnogim skupinam, ki so prav zaradi
njegovega plemenitega petja začele tudi same delovati. Po njegovem zgledu je v Sloveniji in
zamejstvu nastalo več kot sto tovrstnih vokalnih zasedb. Ob dvajsetletnici delovanja (1971) je oktet
dal pobudo za nastanek Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Od tedaj ta
neprekinjeno deluje in povezuje slovenske pevske zanesenjake v domovini in po svetu.
Kot poklon generacijam Slovenskega okteta je sestav leta 2007 izdal knjigo Borisa Pangerca
Slovenski oktet, v kateri je opisan temeljit prerez delovanja in poslanstva tega ansambla.
Oktet je izdal več kot šestdeset plošč, kaset in zgoščenk, na katerih je imela slovenska pesem vedno
pomembno mesto.
Za svoje delovanje je bil dvakrat nagrajen s Prešernovo nagrado (1957, 1964), z nagrado Društva
slovenskih skladateljev (1971), Drebosnjakovo nagrado (1975), nagrado Orlanda di Lassa (1984), z
velikim zlatim znakom svobode Republike Slovenije (1996) in s častnim priznanjem Svetovnega
slovenskega kongresa (2016).
Zadnji veliki jubilej ansambla, 70-letnico delovanja Slovenskega okteta, je ansambel proslavil z
izdajo nove zgoščenke ljudskih pesmi Druməlca ter z jubilejnim abonmajem v ljubljanskih
Križankah, kjer je na sedmih tematskih večerih Iz arhiva Slovenskega okteta, predstavil bisere
vokalne glasbe.