4. koncert Festival glasbena fabr’ka 2026

Župnijska cerkev sv. Marjete, Borovnica

nedelja, 13. september 2026, ob 19.30

Godalni kvartet Opifex

Nikola Pajanović in Laura de Wolff, violina

Rebeka Skok, viola

Sara Čano, violončelo

Tadej Kenig, klarinet

 

Carl Maria von Weber: Kvintet za klarinet in godalni kvartet Op. 34

Allegro

Fantasia. Adagio

Menuetto capriccio. Presto

Rondo. Allegro giojoso

 

Giacomo Puccini: Crisantemi

 

Dimitrij Šostakovič: Godalni kvartet št. 8, Op. 110

Largo

Allegro molto

Allegretto

Largo

Largo

 

Godalni kvartet Opifex je ena najobetavnejših in mednarodno priznanih mladih zasedb na našem prostoru. Ustanovljen je bil leta 2021 na Akademiji za glasbo v Ljubljani, danes pa njegovi člani – Nikola Pajanović (violina), Laura de Wolff (violina), Rebeka Skok (viola) in Sara Čano (violončelo) – svoje znanje nadgrajujejo na uglednih evropskih glasbenih ustanovah v Londonu, Haagu, Ljubljani in na Dunaju.

Kvartet navdušuje z izjemno tehnično dovršenostjo in zrelimi interpretacijami. Leta 2023 so zmagali na državnem tekmovanju TEMSIG, velik mednarodni preboj pa jim je uspel z osvojitvijo nagrade Grand Prix na prestižnem tekmovanju Geneva Junior Music Competition, ki jim je prinesla nastop v znameniti dvorani Victoria Hall v Ženevi. Kvartet redno nastopajo na osrednjih domačih festivalih (Festival Ljubljana, Festival Lent, Imago Sloveniae) ter v tujini, kjer z globoko predanostjo oživljajo tako klasično glasbo kot sodobni repertoar.

 

Carl Maria von Weber: Kvintet za klarinet in godalni kvartet v B-duru, Op. 34

Weber je svoj kvintet napisal kot bleščeč izložbeni eksponat za svojega prijatelja, virtuoza Heinricha Baermanna. Delo prinaša operno dramatiko in čisto radost. Po začetnem energičnem Allegru sledi globoko ekspresivna Fantasia, ki poslušalca popelje v svet romantičnega samospeva. Po igrivem in virtuoznem menuetu pa se kvintet zaključi z neustavljivo drvečim, iskrivim finalom (Allegro giojoso), ki slavi tehnično briljanco in čisto življenjsko radost.

Giacomo Puccini: Crisantemi (Krizanteme) za godalni kvartet

Povsem drugačno, melanholično vzdušje prinaša Puccinijeva elegija Krizanteme. Skladatelj jo je napisal v eni sami noči leta 1890 kot odziv na nenadno smrt svojega prijatelja, španskega kralja Amadeja I. Ta kratka, pretresljivo lepa skladba v enem stavku nosi ime po cvetlicah, ki v italijanski kulturi simbolizirajo žalovanje. Z zanjo značilnimi dolgimi, spevnimi in otožnimi melodijami je Puccini ustvaril brezčasen glasbeni spomenik minljivosti.

 

Dmitrij Šostakovič: Godalni kvartet št. 8 v c-molu, Op. 110

Koncertni večer doseže svoj čustveni vrhunec z enim najmočnejših del 20. stoletja. Šostakovič je kvartet napisal leta 1960 v vsega treh dneh v Dresdnu, uradno kot posvetilo žrtvam fašizma, neuradno pa kot lastni rekviem. Skozi pet neprekinjenih stavkov (Largo – Allegro molto – Allegretto – Largo – Largo) se vije avtobiografski motiv DSCH (kratice njegovega imena in priimka v nemščini v notah D, ES (S), C in H). Od začetnega mraka, preko brutalnega plesa smrti in grozečih udarcev usode v četrtem stavku, nas glasba pripelje do končnega Larga, kjer se zvok nemo izteče v večno tišino.